Novo mesto s svojo bogato raznolikostjo privablja goste od blizu in daleč

Novo mesto, ki ga zaznamuje zelena lepotica Krka, je prestolnica Dolenjske. Z strani ga obdajajo večji in manjši hribi: Gorjanci, Ljuben, Kočevski Rog, vsi znani po svoji veliki gozdnatosti, na severu pa ga obdaja Trška gora, znana po kvalitetni legi za vinogradništvo. Staro mestno jedro je po širini kar ozko, obsega namreč le okoli 250m in ima nekakšno obliko polotoka. Oblit z zeleno lepotico, reko Krko, o kateri so pisali že znameniti dolenjski pisatelji in pesniki, se s tremi mostovi povezuje na njegovo celino.  Na zahodu in vzhodu se razprostirata gozda – urejena parka – Portovalt ter Ragov log. Slednji je bil celo razglašen za prirodni park davnega leta 1955. Danes imata oba precej športno-rekreacijsko vlogo.

Novo mesto je izredno zaznamovano z znamenitim »Bregom«, ki daje jugozahodnemu delu Kapiteljskega hriba poseben čar. Čarobnost je na primer ujel Jakac, tudi Lamut.

Na severozahodu je del mesta najstarejši, imenuje se Bršljin in ima predvsem prometni in industrijski značaj. Novo mesto se s svojim industrijskim  značajem lahko pohvali še danes. Je trgovsko, upravno, zdravstveno in kulturno središče, s prihodom in razvojem velikih industrij kot so Krka, Revoz, Adria Mobil, TPV, Labod in podobni, pa je nekdanjo kmetijsko vlogo popolnoma izgubilo.

Novo mesto je, kot že omenjeno, tudi izobraževalno in kulturno mesto. Ima kar 5 osnovnih šol ter številne srednje poklicne šole ter gimnazije. Tu najdemo tudi glasbeno šolo, številne plesne šole, zadnje čase pa je Novo mesto tudi fakultetno središče, ki se lahko pohvali z Univerzo v Novem mestu.

Prav zanimivo je opazovati kako zelo razvito je Novo mesto postalo: ima vse, kar bi morala imeti večja mesta. Tu se lahko zabavamo v kinu, v teatru, obiščemo lahko knjižnico in se pohvalimo s svojo založbo. Če želite lahko v mestnem jedru uživate ob dobrih vinih ali ob kvalitetni hrani. Tu je tudi mladinski hostel, številne galerije in kulturni center. Mesto pa je bilo času primerno razvito že od nekdaj. Bronasta doba je za ta kraj nekaj posebnega. Poleg tega, da so v Ljubljani živeli koliščarji, za katere ena od teorij pravi, da so morebiti živeli tudi na dolenjskem koncu, je za bronasto dobo v Novem mestu predvsem pomemben odsev žarnih grobišč. Novo mesto jih ima v svoji bogati arheološki zbirki namreč ogromno.  Ohranjeni ostanki so znani po svoji bogati okrasitvi, ki priča o velikih spretnostih mojstrov izdelovanja bronastih žar. Ker pa rude v dolini ni prav dosti lahko posledično sklepamo tudi o trgovini.

Območje Dolenjske je bilo ključno tudi v času železne dobe. V tem času je pomembno vplivalo na prenos znanja o železu. Nekateri celo verjamejo, da je bil to čas, ko je imelo Novo mesto tako veliko vlogo, kot je ne bo imelo nikoli več. V tem času je veljala tudi visoka družbena delitev in razslojenost. Takrat je mesto doživelo največji vzpon. Takrat se je razvil poseben način pokopa, v tako imenovane gomile, ki so bile značilne za ta čas, pa so dodajali tudi izdelke in pripomočke, saj so verjeli, da jih bo posameznik na novi poti potreboval. Močna »halštatska« kultura je še danes zanimiv pričevalec zgodovine. Ogledate si jih lahko v Dolenjskem muzeju, ki hrani veliko izkopanin.  Nekatere vredne omembe so na primer steklene jagode, sponke ter najbolj znana: situla. Prav prvih je bilo na tem območju najdenih največ na svetu, kar je edinstven in enkraten pojav. Kot posledica obrti so tu izdelovali posebne jagode, ki so bile na poseben način tudi okrašene. Znano je, da je v tem času izredno cvetela trgovina le teh. Situl so našli 22. Kljub temu, da je bila halštatska doba bogata pa se ni organizirala v vojaško silo, zato so jo presegli že Kelti. Ti so se nasilno pomešali med ljudi ter jim vsilili svojo kulturo, ki je bila od prejšnje drugačna. Zlata doba se je dokončno končala s prihodom Rimljanov leta 35 pred našim štetjem, pod vladavino rima pa je mesto ostalo več stoletij dolgo.

Naslednji, ki so prišli na slovensko območje so Slovani. Ti so bili večinoma kmečkega stanu. Prepoznali so lokacijski pomen kraja in ustvarili večje naselje. S kmetovanjem so začeli v 12 stoletju, ko so se prenehali vpadi. To je tudi obdobje, ko so število naselij povečali in Novo mesto je doseglo skoraj da število naselij danes.

V trinajstem stoletju je bila izražena zelo močna potreba po Dolenjski prestolnici. Kostanjevica je sicer že prej prejela mestne pravice, vendar v resnici od mesta na otoku ni bilo dosti pričakovati. Okolica je ponujala še številne druge velike trge v Beli krajini na primer Črnomelj ali Metliko ali pa Mokronog, kljub temu, pa je bil najbolj strateške pozicije prav okljuk reke Krke in Novo mesto.

Novo mesto je zaznamoval Rudolf Habzburški. Sicer je vladal zelo kratek čas, kljub temu pa je aprila 1365 podpisal »privilegijsko« listino Novemu mestu ter ustanovil univerzo na Dunaju. To mu je prineslo velik vpliv, med drugim tudi možnost poimenovanja »Rudolfswerth«, kar v prevodu pomeni Rudolfovo pristanišče.  Rudolf je mestu ukazal, da se oblikuje v trgovsko in prometno pomembno središče, njegovo gospodarsko in politično jedro pa je postavil v središče, ter meščanom zagotovil osebno svobodo, samoupravo, svoje sodnike, ki so jih volili po svoji volji ter seveda pravico do trga in sejmov.

Od šestnajstega do osemnajstega stoletja je Novo mesto doživelo nekakšen upad, dogajanje pa se je okrepilo z ustanovitvijo gimnazije leta 1746. Za takšno okrepitev so poskrbeli Frančiškani, ki so se zavzemali za rast šolstva na Dolenjskem.  Istega leta kot so jo ustanovili so že začeli tudi z izvajanjem pouka, ki je potekal s kar 66 učenci. Prostori gimnazije nekoč so bili v sedanji glasbeni šoli, gimnazija pa je od leta 1912 v novih prostorih zgrajenih v ta namen.  Le nekaj let kasneje je Novo mesto pridobilo tudi šolo za fante in nekaj let kasneje še za dekleta. Stoletje kasneje je zaznamovalo narodno prebujenje, ki ga lahko simbolično povezujemo z 500-letnico ustanovitve Novega mesta. Okrepila se je narodno zavedna stranka, leta 1875 pa je bil sezidan Narodni dom, prvi takšen na slovenskem. Novo mesto se je po tem razvijalo precej intenzivno. Leto 1894 je zaznamoval prihod železnice, leto 1905 pa gradnja mestne hiše.

Druga vojna je v Novem mestu prizadejala precej velik davek saj so ga leta 1943 dvakrat bombandirali. Potem se je mesto začelo gospodarsko razvijati in rasti, postalo je močno industrijsko zaledje s številnimi podjetji. Mnoga med njimi delujejo še danes.

Danes lahko v Novem mestu obiščemo številne kulturne in zgodovinske znamenitosti, npr. Breg, prenovljeni Glavni trg z mestno hišo in Narodnim domom, vodnjakom, Frančiškansko cerkvijo in prvo gimnazijo, Knjižnico Mirana Jarca in številne druge. Novo mesto so zaznamovale tudi številne znane osebnosti, med njimi najbolj Leon Štukelj, zato so se preteklo leto odločili obeležiti »Štukljevo leto«. Novo mesto poskrbi za številne aktivnosti skozi celo leto, zato mladim in starim ni nikoli dolgčas. Vabljeni na ogled.