Izposodite si električno kolo in uživajte

Kolesarstvo je športna disciplina, pri kateri se aktivno gibljemo s pomočjo kolesa. Nameni so lahko športni, rekreativni ali transportni, vsekakor pa ga vse več in več uporabljamo v turistične namene. Kot glavni pripomoček se seveda uporablja kolo, oziroma njegove različice, na primer trokolo, tako po svetu kot v Slovenji pa je možna tudi izposoja električnih koles. Izposoja e koles postaja vse bolj dostopna, cene so iz leta v leto nižje, zato se lahko na kolesarjenje podate tudi tisti, ki morebiti o nakupu še razmišljate, pa želite električno kolo prej preizkusiti, ali pa Vam je sam nakup predrag.

Kolesarstvo je od nekdaj precej dostopno in zastopano. Številni se vozijo s kolesom vsakodnevno, ne le rekreativno temveč tudi v skrbi za okolje. Kolo je tako zamenjalo ostala prevozna sredstva, ki v ozračje spuščajo več nevarnih plinov. Kolo uporabljamo za vsakodnevno vožnjo v službo, za manjše dnevne opravke ali nakupe, ob enem pa se tudi gibamo na svežem zraku. Kolesarstvo je sčasoma postalo ena od vej v prometnem sistemu, mesta so začela razvijati svoja sponzorska kolesa, k promociji kolesarstva in njegovemu razvoju pa vplivajo tudi svetovne države kot je na primer Švica, kjer je krovna organizacija kolesarstva kot športa oz. mednarodna kolesarska zveza. Urbano kolesarjenje je izraz, ki je povezan s kolesarjenjem za uporabo dnevnih migracij in opravkov vezanih na mesto v katerem posameznik živi. Poznamo tudi kolesarjenje v namen gospodarskih dejavnosti, na primer za prevoz blaga. V Ljubljani pa tudi drugod po svetu so številne poštne storitve vezane na kolesarski promet. Britanska »kraljeva pošta« je svojo pošto s kolesom razvažala že leta 1880. Zdaj jih je samo v Združenem kraljestvu na uporabo več kot 30 tisoč, v Nemčiji več kot petindvajset tisoč, pa tudi drugod po svetu ni to nič novega. V Londonu so pred nekaj časa napravili celo prvo pomoč na kolesu, saj so ugotovili, da bolničarji veliko hitreje prispejo do ranjenca s kolesom kot z motornimi vozili. V poznem dvajsetem stoletju so mesta začela uvajati tudi policijo na kolesu. Ta je posebej primerna za območja, kjer so večje omejitve gibanja za motorna vozila oziroma v peš conah. Poleg pošte in uprave pa kolesa za svoje vsakodnevno delo uporabljajo tudi raznašalci časopisov, znotraj večjih tovarn pa jih uporabljajo za notranji transport (med eno delovno halo in drugo).

Kolesarstvo je v Evropi prisotno predvsem na zahodu in v njeni sredini. Tu je zelo priljubljeno. Najbolj prisotno in modno je na primer v Italiji in Belgiji, pa v Španiji in Nemčiji. Priljubljenost kolesarstva je deloma odvisna tudi od športnega vidika te smeri, ki je lahko v kraju bolj ali manj zastopana. V Novem mestu na primer, je ogromno kolesarskih navdušencev, saj kolesarijo v dresih Adrije Mobil, ter dosegajo številne uspehe. Takšni uspehi pa so znani tudi po svetu – kdo ne pozna velikih imen kot je na primer Lance Armstrong in ostali?

Razvoj kolesarstva ima sicer dolgo zgodovino vendar pa je priljubljenost naraščala nekje od devetnajstega stoletja dalje, ko je kolo veljalo za prevoz, ki je hitrejši od hoje. Z leti je bila to tudi pogostejša oblika rekreacije. V Sloveniji je v tem času ustanovljenih več društev, kolesarskih ekip, napravljenih več slavij, tekmovanj ter prireditev, ki kažejo na to, da Slovenija počasi prihaja za nivojem drugih, večjih, članic Evrope.

Rekreacija na kolesu je prisotna in priporočljiva v vseh starostnih obdobjih. Poleg kolesarskih potovanj in športnega udejstvovanja je zelo dobrodošel kolesarski turizem. Najstarejša kolesarska prireditev je pot  iz Pariza v Brest in nazaj v Pariz. Krog so začeli voziti že leta 1891, rekordno poteka na odprti cesti in je dolga več kot tisoč dvesto kilometrov. To pot, čeprav je izredno dolga, je potrebno prevoziti v 90 urah (samo dva dni!).

Rekreativno kolesarjenje kot ga poznamo ima več različnih vrst. Poznamo na primer klasično cestno kolesarjenje (po lokalnih in državnih cestah), pa gorsko kolesarjenje, pri čemer poznamo različne vrste kolesarjenja npr. freeride (oziroma prosti slog), allmountain, dirt in street kolesarjenje. Tu je še BMX kolesarjenje in številni drugi, ki zahtevajo svoja prilagojena kolesa, s posebnimi okvirji, gumami.

Kolesarjenje prinaša številne prednosti. Telesna vadba, ki jo z aktivnim kolesarjenjem povezujemo je gotovo priporočljiva. Prav tako kolesarjenje pozitivno vpliva na zdravje, dviguje dobro počutje. Svetovna zdravstvena organizacija celo trdi, da je kolesarjenje ena od izredno primernih dejavnosti, če želimo izboljšati svoje zdravje in se spraviti v dobro formo.

Uporabljanje kolesa vpliva na kardiovarkularne težave in zdravje povezano s tem. Kolesarstvo je priporočljivo za osebe z artiritsom spodnjih okončin, saj drugih športov ne morejo izvajati zaradi bolečih sklepov. Kolesarjenje je možno tudi na sobnem kolesu, v kolikor zunanja izvedba ni mogoča, priporoča pa se tudi v številnih oblikah rehabilitacij. Tisti, ki imajo težave z debelostjo ali preveč sedijo se naj podajo na kolo, kot pravijo.

Slabosti kolesarjenja so, če je kolesarjenje nevarno ali če ne upoštevamo varnostne opreme. Ob padcih lahko tako tvegamo resne poškodbe. Večina smrtnih žrtev je prav rezultat trčenja z motornim vozilom v katerem je udeležen kolesar. Za petino teh nesreč je kriv kolesar sam, kar je presunljivo. Kolesarjenje po gozdnih poteh je s tega vidika veliko bolj varno. Kolesariti je potrebno začeti počasi in previdno, saj postopoma postajamo večji strokovnjaki in poznavalci tega področja. Tudi predvidevanje o nevarnostih se sčasoma in z izkušnjami izboljšuje. Dolžino kolesarskih prog, treningov in časovno omejitev je potrebno postavljati razumno in načrtovano. Bolečine v mišicah so stranski pojav vadbe. Nekoliko manjše so bolečine pri kolesih, ki nam pri vožnji pomagajo.

V Sloveniji pa je iz dneva v dan bolj popularno električno kolo. Ta se namreč ponašajo z ne malokatero prednostjo v primerjavi z običajnim kolesom. Ena od prednosti je to, da električno kolo ni namenjeno le za vožnjo po cesti temveč je najboljše, če se z njim podamo na dolge ture, po gozdnih  poteh in po hribih, ki jih sicer, z običajnim kolesom ne bi uspeli prekolesariti. Vendar pa izposoja električnega kolesa ni enostavna. Prodajalci in proizvajalci si manejo roke in prepričujejo posameznike v nakup, z obljubljanjem dolgoletnih garancij in kvalitetne uporabe. Električna kolesa so zelo draga, nekatera stanejo celo po več tisoč evrov. Prvo električno kolo ste lahko v Sloveniji kupili že leta 2009, bil je znamke Schwinn. Vendar pa takrat še nismo slutili takšnega prodajnega hita, kot je bil sprožen le deset let kasneje. Mestno kolo je omogočalo, da je baterija (vgrajena v prtljažniku) dosegala uporabo do kar 30 kilometrov daleč. Istega leta, leta 2009, so po svetu izdali tudi zakonodajo o obvezni registraciji koles s kratico EPAC. Tako se je začelo uradno razlikovanje med običajnimi kolesi in električnimi. Polnjenje je bilo tako enostavno kot je danes. In kaj, poleg cene, se je v tem času spremenilo?

Sodobno e-kolo, kot ga prodajajo številne trgovine v Sloveniji, obljublja veliko prevoženih kilometrov, nov življenjski stil, na nenaporen pogon. Omogoča dolge razdalje na svežem zraku, tako kot nam to priporočajo vsi snovalci zdravih politik. Z električnim kolesom se lahko podamo po opravkih, v trgovino, v službo ali pa le na kolesarjenje na daljše proge.

Električno kolo pa ni napravljeno več le za mestno vožnjo, temveč tudi za uporabo na manj urejenih terenih. Z njim se lahko podamo na popotovanje po gozdnih poteh ter raziskujemo lepote narave.

Vedno več je tudi podjetij, ki svojim gostom omogoča električno kolo v izposojo ali najem. Na Dolenjskem koncu takšnih sicer še ni veliko, prvi smo v Oštariji-Herbelier. Tu našim gostom posodimo električno kolo, jim omogočamo izposojo zemljevidov z označenimi potmi, po prednaročilu pa se lahko od nas podate tudi skupaj z izkušenim vodičem, ki Vam ob poti pove še številne zanimivosti o Kočevskem rogu in naši okolici.

Poleg trendovstva električnih koles v zadnjem času, pa se za nakup odloča tudi vse več starejših oseb, ki zaradi izgube moči v nogah ne zmorejo več vseh težkih naporov, ki jih vožnja s kolesom po razgibanih terenih lahko prinese. Električno kolo jim tako omogoči vse prednosti klasičnega kolesa, ob enem pa se ne utrudijo tako močno, saj jim pomaga električna baterija.

Danes je doseg vožnje z eno polnitvijo baterije že od 80 do več kot 150 kilometrov. Ta je sicer odvisen od modela kolesa ter moči njegove baterije. Na porabo seveda vpliva tudi način vožnje, teža voznika, kvaliteta gum ter temperature v zraku (in na vozni podlagi). V klancih, ki imajo večji naklon je poraba seveda večja, kot pri klancih, ki tega naklona nimajo.

Ustrezno električno kolo je ob poplavi ponudbe težko izbrati. Ponudba je velika, proizvajalcev vse več, električno kolo prodajajo skoraj povsod. Pri nakupu je potrebno upoštevati številne lastnosti kolesa, med drugim tudi različne velikosti okvirjev. Priporočamo vam, da si ga najprej sposodite in preizkusite kateri vam ustreza, šele nato pa se odločite za nakup.  Namen za katerega ga kupujete je vsekakor najbolj pomemben faktor, ki ga morate upoštevati pri izbiri modela. Na trgu sta predvsem dve različici e-kolesa: lahko ima pogon vgrajen na zadnjo ali sprednjo pnevmatiko kolesa, lahko pa je vgrajen na okvir kolesa. Prvi so bolj primerni za vožnjo po ravnih predelih in nezahtevnih klancih, drugi pa so bolj učinkoviti in posledično bolj primerni za vožnjo po zahtevnih predelih.

V Sloveniji je tak trend še v povojih. V tujini pa je že precej v razponu. V Nemčiji so namreč preteklo leto že prodali več električnih koles kot navadnih. Pri nas je razmerje še vedno le 20% za električno kolo in 80% za običajno kolo.

Tako trgovci kot serviserji so prisiljeni v pridobivanje novih znanj, saj električno kolo vsebuje drugačne komponente od običajnega. Poleg baterije, motorja in elektronike, zahtevajo tudi več sprotnega servisiranja in vzdrževanja. Še en razlog več torej, da si na oddihu in dopustu privoščite izposojo in ne brezglavi nakup.

Izposoja električnih koles na Dolenjskem ni najbolj preprosta. Tu namreč ni takšne potrebe oziroma povpraševanja po njih, kot je to v velikih mestih v tujini, zato tudi ni takšne ponudbe. Pravzaprav pa smo ugotovili, da želimo gostom, ki jih zanima obisk naših dolenjskih biserov, omogočiti čimbolj zelen prevoz do destinacij, ki so jih izbrali. Tako se vse bolj izogibamo prevozu z osebnimi avtomobili. Sami se sicer upiramo vsem modernim trendom, ki narekujejo pretirano potrošništvo. Znani smo po premišljenem iskanju rešitev, ki so skladne z našo vizijo in sledijo ciljem, ki si jih zadamo in eno od takšnih je tudi nakup in izposoja električnih koles. Sprva jih bomo imeli deset, nato bomo v primeru povpraševanja, z nakupi nadaljevali in svoj vozni park še povečali.

V preteklem letu smo bili veseli prejemnik zelenega certifikata Travelife, smo tudi nosilci znaka Slovenia Green Accomodation, letos pa smo se odločili, da svojo zeleno naravnanost do okolja še povečamo s takšnim nakupom.

Izposoja električnih koles bo možna po predhodnem dogovoru, vsem gostom pa bodo na voljo tudi aplikacije, preko katerih bodo kolesa lahko naročili. Pripeljemo Vam jih lahko na izbrano lokacijo, lahko pa jih prevzamete tudi pri nas. Na voljo bo tudi program oziroma elektronski vodič, ki vas bo preko satelita / navigacije spremljal in vam narekoval pot. Če bo koga zanimalo lahko gremo tudi skupaj, vsak s svojim električnim kolesom, na spoznavanje in doživetja po Kočevskem rogu ali dolenjski okolici. Vodniki s katerimi sodelujemo, so dobri poznavalci naše prelepe dolenjske in kočevskega, poti pa bi radi spletli tudi po Beli Krajini. Greste z nami?