Dolenjske Toplice vas vabijo s svojo neokrnjeno naravno dediščino

Dolenjske Toplice so kraj, ki se nahaja ob robu novomeške pokrajine, na njegovi zahodni strani.  V središču je naselje z istim imenom, soimensko pa so poimenovali tudi občino. Dolenjske Toplice so svoje poimenovanje dobile po izvirih termalne vode, ki ob stiku tektonskih plošč privre na površje. Prvič so bile s tem poimenovanjem zapisane že okoli leta 1200.

Na zahodu je občina omejena s Kočevskim rogom. Domačini se radi pohvalijo, da se na Žagi rog srečata Kočevska in Dolenjska stran. Poleg stične točke je tu tudi delno ohranjena nekdanja Auerspergova žaga in železnica, ki je zanimiva tako za turiste kot domačine, saj je v času gradnje pomenila velik napredek.

Na jugu občina Dolenjske Toplice meji na občino Semič, kjer se začne Bela krajina. Tudi z Belokranjci imamo veliko skupnega, domačini pravijo, da predvsem ljubezen do kulinarike ter gostoljubnost.

Severno občina meji na sosednjo občino Žužemberk, ki se stika v Ajdovski planoti. Tudi z njimi, tako kot s Kočevsko, si delimo naravne danosti. V slednjem primeru, so v sodelovanju med občinami zgradili kočo Sveti Peter, ki je priljubljeno izletniško in družabno mesto.

dolenjske-toplice

Najpomembnejše pa za Dolenjske Toplice ostajajo terme. Daleč naokoli so si namreč ustvarile sloves po kvalitetni zdraviliški obravnavi in welness turizmu. Tu najdemo tople vrelce, ki so poznani že stoletja, zadnja leta pa zanje skrbi zasebno podjetje Krka, ki je kot del svojih termalnih kompleksov uredila tudi slednjega. Slednji s krajem sodelujejo že več kot štirideset let.

Dolenjske Toplice so poleg termalnih vrelcev znane tudi po kongresnem turizmu. Najnovejša pridobitev strogega centra kraja je namreč KKC – kulturno kongresni center, znotraj katerega poleg občasnih kongresov, deluje tudi turistično informacijski center ter občina. V kongresnem centru lahko najamete več večjih in manjših prostorov, vse pripomočke za sestanke ali promocijo, na voljo pa vam je tudi skrbno osebje, ki poskrbi, da je vaš dogodek izpeljan brez zapletov.

Poleg termalnega in kongresnega turizma so Dolenjske Toplice obdane tudi z neokrnjeno naravno dediščino. Številni gozdovi, travniki ter obdelane kmetijske površine dajejo Dolenjskim Toplicam pristen in zelen videz. Tu lahko poleg dogodivščin v Kočevskem Rogu najdemo tudi Bazo 20, edini neodkriti kompleks barak v Evropi. Dolenjski muzej Novo mesto na željo gostov izvaja tudi vodenja in predstavitev muzeja, ki je tu postavljen, ter kvalitetno zgodovinsko razlago usposobljenih zaposlenih v muzeju. Baza dvajset je med vojno služila kot kompleks za vojaško in politično vodstvo slovenskega narodno-osvobodilnega gibanja.

Baza dvajset pa ni edini pomemben spomenik nepremične kulturne dediščine v Dolenjskih Toplicah. Tu najdemo tudi številne cerkve, med katerimi so bile nekatere nekoč celo romarska središča.

Pomembno je omeniti tudi arheološko pot Cvinger, ki vodi na arheološko najdišče. Nahaja se na istoimenskem griču, kjer so našli naselbino iz časa prazgodovine. Iz časa petega in četrtega stoletja pred našim štetjem so tu izkopali bogato bojevniško opremo, pasne sponke, uhane, keramiko. Danes so še vidni dobro ohranjeni obrambni nasipi. Cvinger je bila postojanka na stičišču poti iz doline Krke v Belo krajino.

dolenjske-toplice

Poleg cerkva ste vabljeni na ogled gradov. Nekateri so še danes dobro ohranjeni, nekateri pa ne več toliko. Pri Rožek-u, nekdaj znanemu in mogočnemu gradu, si danes lahko ogledate njegove ostaline, razlagalne table pa kažejo rekonstrukcijo njegovega stanja nekdaj. Grad Soteska je za razliko od gradu Rožek še zelo ohranjen. Tu se lahko, poleg starega gradu Soteska, sprehodite tudi po delno ohranjeni notranjščini novega gradu na drugi strani reke Krke. Na žalost je tudi ta (razen nujnih vzdrževalnih del okolice) prepuščen zobu časa in je bil, ob priliki, povsem izpraznjen in oropan. Še vedno je ohranjen njegov letni paviljon, Hudičev turn, ki je lociran ob reki Krki, le nekaj korakov stran od novega gradu. Tu spomladi zacveti na stotine narcis, vse leto pa je prostor namenjen porokam, slavjem ter koncertom. S Hudičevim turnom povezujemo mnogo zanimivih zgodb, vsak pa si izbere svojo, če ga sreča, ko obišče Dolenjske Toplice.

V Soteski najdete tudi ogledni depo starih avtomobilov, ki ga lasti Tehniški muzej Bistra. Ogledi so bili do nedavnega razpisani vsak vikend, sedaj pa so možni le ob predhodnem dogovoru in v dovolj velikem številu. Del dediščine so tudi šole, ki jih najdemo v Soteski, Kočevskih poljanah ter Dolenjskih Toplicah. Te so danes prazne, obnovljene ali pa so jih preuredili v blok, kjer danes živijo občani.

Med dediščino Dolenjskih Toplic spadajo tudi stare Kočevarske vasi. V Občicah si lahko ogledate Muzej Kočevarjev staroselcev, društva pa še ohranjajo kočevarski jezik ter običaje, kočevarski ples ter nošo. Vsakoletni projekt sodelovanja med Kočevsko ter Dolenjsko predstavlja tudi »Teden Kočevarske kulture«. V tem času so organizirani številni dogodki, ki omogočajo spoznavanje kočevarskih navad, običajev, kulture na sploh. Organizacija poteka izmenično: eno leto organizira dogodek občina  Dolenjske Toplice, drugo leto pa Kočevje.

dolenjske-toplice

V občini in kraju se največ dogaja v poletnih mesecih. Poleg lepega vremena je za to namreč ključen tudi občinski praznik, ki ga praznujemo 22. julija vsako leto. Takrat se skozi cel teden zvrstijo številni dogodki, ki so del »Topliške noči«, kot imenujemo občinski praznik. Gre za najpomembnejšo kulturno prireditev v kraju.

Dolenjske Toplice je v svojem času, času med vojnama, močno zaznamoval Konstantin Konvalinka, znameniti zdravnik ter upravnik term. S svojim naprednim mišljenjem ter številnimi inovacijami, ki jih je prinesel v termalni kraj, je tu v svojem času ustvarjal višek zdraviliškega turizma na slovenskem. Dolenjske Toplice pa niso znane le po njem. Tu so namreč še številni drugi, na primer Dragotin Gregorc, učitelj in ravnatelj, ki je že okoli leta 1900 v Toplicah ustanovil bralno in pevsko društvo, spodbujal pa je tudi telovadno društvo Sokol. Tu so še Slavka Kersnik pa sodobnik Klančičar itd.

Druga svetovna vojna je v Dolenjske Toplice prinesla Italijanske vojake, ki so tu ostali do konca vojne. V bran sta bili tu ustanovljeni Levstikova brigada ter brigada VDV.

Po vojni so tu zaživela številna društva, obnovili so podobo kraja ter zgradili povezavo Dolenjske Toplice – Novo mesto, ki je kraju omogočila turistični razvoj in boljšo dostopnost. Razvoj je napredoval predvsem po letu 1970, ko se je povečalo tudi število prebivalstva, zgrajena je bila nova šola ter številne nove stanovanjske hiše.

Leta 1998 je bila ustanovljena občina Dolenjske Toplice. Takrat so bili izbrani tudi občinski simboli, ki veljajo še danes. To sta grb ter zastava. Zastava je zelene in modre barve, v središču pa je grb. Slednji ima obliko ščita, znotraj katerega so predstavljene glavne značilnosti kraja: gozd – listavec in iglavec ter izvir tople vode, ki je razpršen v obliki kapelj. Teh je pet.